Zdaj ko smo že vsi čisto pozabili na letošnji planinski tabor, objavljamo letošnje glasilo, da malo podoživimo celoten teden v Dovju! :)

Kliknite na povezavo: Taborniški hopla 15

 

Veselo branje! :) 

V nedeljo, na megleno jutro, smo se ob 7. uri zbrali pred Zlatorogom in se odpeljali proti Zidanemu mostu. Na poti smo se mimogrede ustavili še v Laškem in popili jutranjo kavico. Ko smo prispeli v Zidani most, smo kombi pustili pred gasilskim domom in se povzpeli proti Kopitniku. Na začetku poti je bilo nekoliko spolzko in mokro, brez sledu snega. Višje smo se začeli dvigati, bolj smo bili priča zimski idili. Na vrhu nas je obsijalo sonce, razgled pa nam je nekoliko zakrivala megla. Na koncu smo se ustavili še na koči na Kopitniku, kjer smo se okrepčali ter segreli. Po krajšem počitku smo se odpravili nazaj proti kombiju in tako končali nekoliko bolj zimsko obarvan izlet.

Jure Žnidarec

Za prvi pohod letošnje sezone smo se mladinci odpravili na Mrzlo goro v Kamniško Savinjske Alpe. Zbrali smo se na običajnem zbirnem mestu, to je pri dvorani Zlatorog, ob 6 uri. Na dogovorjeno mesto sta prišla dva udeleženca in dva voznika, vsak s svojim avtom, ostale udeležence smo pa pobrali po poti. Udeležilo se je 6 mladincev in 2 vodnik-voznika.

Prvi postanek smo imeli v pekarni Mišmaš v Mozirju, kjer smo si dopolnili zaloge hrane in pijače. Od tam je sledila krajša vožnja do začetka vzpona v Logarski dolini. Pot nas je vodila do koče na Okrešlju, do katere smo potrebovali 40 minut. Na koči smo si napolnili energijo s sendvičem in čokolado, nato pa smo nadaljevali pot na Mrzlo goro. Do vrha s koče na Okrešlju smo potrebovali 3 ure in pol. Glavni vzpon na goro je “vseboval“ nekaj jeklenic in klinov, ki smo jih z veseljem preplezali, s še večjim veseljem smo pa prosto plezali po skali, saj druge izbire nismo imeli. Na vrhu smo imeli krasen razgled tako v Avstrijo, v kateri smo lahko tudi bili, kot v Slovenijo, poleg razgleda smo pa imeli še odlično malico. V času vzpona je bilo vreme “ta pravo“ za vzpon, saj ni bilo neposrednega sonca in še veter je malo popihaval. Na vrhu se je pa vreme razjasnilo, tako da ni oviralo razgleda.

Za sestop do koče na Okrešlju smo porabili slabe 3 ure. Na njej smo imeli daljši počitek, starejši pivo, mlajši pa kaj brezalkoholnega. Na koči smo ostali uro in pol, nato smo pa nadaljevali pot do avtomobilov. Tam smo se preobuli, pospravili nahrbtnike in opremo v avto in se odpeljali v Celje.

 

Pohod na Mrzlo goro je bila zelo lepa in zabavna izkušnja, več o pohodu si lahko ogledate v galeriji.

Domen Višanar

V času počitnic, 17. 8. in 18. 8. 2016 smo se mladi planinci in starši ob 5 uri zbrali pred dvorano Zlatorog in se z lastnimi prevozi odpeljali proti Mojstrani, v ledeniško dolino Kot, natančneje Lengarjev rovt, ki so ga naši vodniki izbrali za izhodišče. Po štirih urah hoje smo prispeli do Staničeve koče, kjer smo se nastanili, saj nas je presenetil dež. Naslednje jutro smo se že zgodaj zjutraj odpravili proti Kredarici od koder nas je pot v dveh navezah vodila na Triglav. Sestopili smo nazaj na Kredarico in nato v Krmo.

Skupino je sestavljalo 6 otrok, 9 staršev, 4 vodniki, spremljevalec in mentorica planinske skupine.

 

Tatjana Vodeb, mentorica​

V zgodnjih jutranjih urah nogometno obarvanega dne sem že dobil Aljažev klic, naj pridem do pekarne Mišmaš v Mozirju. Čez deset minut sem že bil tam, vendar se je izkazalo, da sem vseeno prepočasen. Fantje so me namreč že čakali. Vsedli smo se v avto in  odpeljali proti našemu izhodišču. Hitro smo se odpravili proti koči na Korošici, saj so se prijave pobirale do devetih. Igrišče je bilo odlično pripravljeno, kolikor se ga je pripraviti dalo. Na koči smo na hitro pomalicali nekaj domačih dobrot, ki jih je prinesel Alen. Prijavili smo ekipo in počakali na žreb. Ekipe so se zbrale, izžrebale so se skupine in turnir se je začel. Naša prva tekma se je končala brez zadetkov in smo zato streljali kazenske strele. Nažalost smo prvo tekmo izgubili. Za drugo tekmo smo malce spremenili taktiko, jo prilagodili na teren vendar smo po nepotrebnem dobili zadetek že na začetku. Potem smo se le zbrali in odigrali bolj odločno. Pritiskali smo in pritiskali in trud je bil poplačan, saj je na koncu prvega polčasa Aljaž padel in sodnik je piskal prosti strel s katerega smo zabili izenačujoč gol. Do konca tekme smo bili boljši nasprotnik, a nam vseeno ni uspelo zabiti še enkrat. Zopet so sledili kazenski streli, ki so nam bili tokrat bolj naklonjeni. To tekmo smo dobili in že smo računali kako morajo odigrati ostale ekipe da se še vseeno uvrstimo v polfinale. Zadnjo tekmo smo igrali proti Lučkim pubim. Zopet smo se postavili previsoko in po nepotrebnem iz protinapada dobili dva zadetka. Uspelo nam je znižati na 2:1,  za izenačenje pa nam je zmanjkalo časa zmankalo časa. Z nestrpnostjo smo čakali kaj se bo zgodilo na zadnji tekmi naše skupine. Sledila je dramatična tekma z veliko priložnostmi, vendar brez zadetkov. Po kazenskih strelih bi za krog drugouvrščenih v skupini potrebovali zmago ekipe Asterix. Uslišali so našo željo in tri ekipe smo imele enako točk na drugem mestu, zato je sledilo žrebanje. Imel sem srečno roko in naša ekipa se je uvrstila v polfinale, kjer so nas čakali lanskoletni prvaki turnirja, izkušena ekipa iz Šmartnega. Tekma se je začela in favoriti iz Šmartnega so potrdili premoč v uvodu. Uspeli smo se ubraniti in vzpostaviti našo igro. Zopet je bila cela kopica priložnosti vendar brez zadetkov. Kot že večkrat, so tekmo odločili kazenski streli, kjer pa smo imeli mirnejše živce in natančnejšo nogo. Uvrstili smo se v finale, kjer smo se zopet pomerili z Lučkimi pubi. Tokrat smo se bolje držali, odbijali vse njihove napade, imeli tudi sami resne priložnosti za gol, a so čisto na koncu le strli našo trdo obrambo in zadeli. Do konca smo imeli še dve smrtni priložnosti za gol. Žal sta ostali neizkoriščeni. Nič ne de, saj smo vseeno postali podprvaki nogometnega turnirja na Korošici. In to v drugem poskusu, a z zelo spremenjeno ekipo. Po podelitvi smo se hitro vrnili do avta, ker se je dvema članoma ekipe mudilo po nekih osebnih opravkih, ostali člani pa smo si še privoščili zmagoslavno pico v Mozirju v gostilni Pr' pek. Zelo lepo izkoriščen dan!

 

Jaka Kovše

  •  Start 
  •  Prev 
  •  1  2 
  •  Next 
  •  End 

Page 1 of 2

Na vrh