Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo KOROSICA5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za izgradnjo novega planinskega doma na Korošici, ki je pogorel Oktobra 2017.
Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, A1, T-2 in Telemacha.
Pravila in pogoje za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija si lahko ogledate tukaj: posta.amis.pdf

Mladinci

V nedeljo, 29.03., smo se kmalu po premiku urinih kazalcev zbrali pred dvorano Zlatorog. Pot smo nadaljevali proti Notranjski, kjer smo kombi zapustili nedaleč stran od planinske koče na Sviščakih. V prekrasnem nedeljskem jutru smo začeli z vzponom proti koči Draga Karolina na Velikem Snežniku, ki se nahaja na 1796 m nadmorske višine. Na vrhu nas je pričakal gospod Veter, ki pa nas ni motil pri fotografiranju in izdelavi selfijev. Po uspešnem fotošutingu in rojstnodnevnim čestitkam naši fini Ani, smo se odpravili v kočo, kjer smo se okrepčali z njihovo specialiteto, ti. štruklji. Ob odhodu proti "kombiju", smo bili priča tudi pravim vragolijam Marka, ki nam je prikazal zaustavljanje s cepinom, po hribu navzdol. Čakala nas je le še vrnitev v Celje, kamor nas je kot vedno srečno pripeljal Grega.

Pa še galerija! :) :) 

Jure Žnidarec

V soboto, 28. 2. 2015 smo se mladinci Planinskega društva Celje – Matica odpravili na Dobrčo (1634m). 8-članska zasedba smo se s kombijem odpeljali do Brezja pri Tržiču, od koder nas je pot vodila na Dobrčo. Prve korake so spremljale rahle meglice, ko pa se je ozračje začelo segrevati, je postajalo vedno topleje, razprostirati pa so se začeli tudi vse lepši razgledi. Za večjo zahtevnost poti sta poskrbela sneg in led, drugače pa ni bilo večjih težav. Najvišja dosežena točka je bil Šentanski vrh, kjer smo si odpočili oči na okoliških vrhovih. Sledil je spust do koče na Dobrči, kjer so s porcijami skutinih štrukljev, jote in ričeta izpodbili vse mite o Gorenjcih. Po veliki količini zaužite hrane ter vitamina D smo se preko Hudega grabna spustili nazaj do kombija v Brezju.

Tomaž Jerebic

Fotografije

 

V soboto, 20.12.2014 smo mladinci opravili izlet na Debelo peč. Izlet smo izpeljali kljub malemu številu prijavljenih udeležencev. Prijavila sva se komaj dva, vendar pa sta našo odpravo dopolnjevala še dva člana vodstva. Vsem ostalim, ki vas ni bilo zraven zaradi takšnih in drugačnih razlogov pa lahko rečem le, da vam je lahko zelo žal.

        Na pot smo se odpravili kar z osebnim avtomobilom. Že iz avtomobila se je videlo, da smo za pohod izbrali fantastičen dan. Cesta nas je vodila na Pokljuko in nato na parkirišče Pri Rupah, kjer je bilo naše izhodišče. Ura je bila okoli pol devete zjutraj, ko se je naša skupinica začela premikati proti Blejski koči na Lipanci. Pot je trajala dobre pol ure, vodila pa nas je skozi gozd. Na nekaterih predelih je bilo tudi malo poledenelo. Manjkalo pa ni niti snega, čeprav ga še na tem prvem delu ni bilo pretirano veliko. Ko smo prišli do koče, se nismo ustavljali, ampak kar nadaljevali proti vrhu. V tem delu poti smo bili že do gležnjev v snegu, zato smo si na naslednjem postanku nadeli gamaše. Lahko smo si tudi slekli kakšen del oblačil, saj je bilo zelo toplo. Ob prijetnem soncu smo nadaljevali pot proti vrhu. Bolj kot smo se bližali vrhu, več je bilo snega. Ponekod že tudi čez kolena. Čez dobro uro smo tako prispeli na Debelo peč. Izraz fantastičen dan smo na vrhu lahko samo še potrdili, saj na nebu, razen močnega sonca, ni bilo ničesar. Odprl se nam je prelep razgled na vse strani. Na dlani smo imeli torej celotne Julijske Alpe. Ob rahlem vetriču smo nato malicali in občudovali naravo, pokrito z debelo snežno odejo. 

Vrnitev ni potekala po isti poti. Najprej nas je vodila pod Okrogležem, nato pa smo se odločili, da se odpravimo po brezpotju čez Brda na Lipanska vrata in potem še po zadnjem brezpotju proti Blejski koči. Pot je bila naporna, saj se je večino poti pod snegom skrivalo ruševje, zato so naše noge večkrat obtičale pod njim. Okoli 13.30 smo prispeli na kočo, kjer smo si tokrat le privoščili malo daljši počitek. Kaj kmalu smo se spet odpravili na pot, tokrat le do avtomobila. Tja smo prispeli v slabe pol ure, tako da smo se ob 14.30 že preoblačili in pripravljali za pot nazaj v Savinjsko dolino. In doma smo bili kot bi mignil.

        Skratka, spet smo preživeli en noro lep dan v gorah. Želim, da bo še veliko takih. Tisti, ki se nam niste pridružili pa si le poglejte galerijo. Slike vas bodo gotovo prepričale, da se nam ob naslednjih dogodivščinah le pridružite.

 

Aljaž Majer

 

Galerija! 

V soboto 25. 11. smo se z mladinci planinskega društva Celje- Matica odpravili na dvodnevni pohod čez Pohorje. Pot bi naj začeli v Mariboru, končali pa v Slovenj Gradcu.

Ob 5:15 smo se dobili na železniški postaji Celje, od koder smo se z vlakom odpeljali proti Mariboru. Naš pohod se je začel s prihodom na postajo v Mariboru, od tam pa smo odšli čez mesto proti vznožju Mariborskega Pohorja. Vreme ni bilo najlepše, saj smo bili večino časa našega vzpona v megli. Pri zgornji postaji žičnice smo imeli pavzo za malico, nato pa smo krenili proti koči na Arehu. Šli smo mimo razglednega stolpa in se povzpeli še na vrh. Nekaj slik kasneje smo nadaljevali našo pot in po dobri uri hoje prišli do koče na Arehu, kjer smo se malo ustavili. Čakala nas je še dolga pot do koče na Pesku, zato se na Arehu nismo predolgo mudili. Pot ni bila pretirano zahtevna - večinoma smo hodili po ravnem, vendar je bila dolga. Nekaj ur in iskanj markacij kasneje , ko je sonce začelo že zahajati smo bili že blizu koče na Pesku. Tja smo prispeli približno ob šestih. Vsak je pojedel svojo večerjo potem pa smo se utrujeni počasi odpravili spat, saj smo imeli naslednji dan še veliko za prehoditi.

Naspani in polni energije smo se odpravili proti Ribniškemu vrhu in Ribniški koči. Šli smo tudi mimo Lovrenških jezer, si jih z razglednega stolpa malo ogledali in jih poslikali. Imeli smo lepo vreme, vendar pa sonce se je vseeno vsake toliko časa skrilo med oblake.  Med čakanjem na ostale planince v skupini smo imeli tudi čas za kepanje. Na Ribniški koči smo se odločili kam bomo nadaljevali pot in se najedli. Pot nas je vodila na Kope do koder smo hodili skozi prelepe gozdove Pohorja. Kot prvi dan tudi drugi dan pot ni bila zahtevna v smislu premagovanja veliko nadmorske višine, vendar je bila dolga kot prvi dan. Ustavili smo se pred kočo na smučišču Kope, ker je bila zaprta. Kratkočasila sta nas dva mačka. Odločili smo se da zaradi manjše poškodbe dveh naših planincev ne bomo nadaljevali na vrh hriba, ampak se bomo od tukaj odpravili proti Mislinji. Imeli smo dober tempo tako zdaj kot na celem izletu poprej. Po približno dve-urnem spustu nas je v majhni vasici Dovže čakal prevoz v Celje, kjer smo pred železniško postajo končali naše dvo-dnevno sprehajanje po Pohorju.

Jaka Kovše

Fotogalerija!

 

V nedeljo 5.10.2014  se je nekaj mladincev pridružilo dobrodelnemu dogodku Vsi za enega, eden za vse, ki je potekal v City centru Celje. Skupaj s še drugimi društvi, klubi ter glasbeniki smo sklenili krog prijateljstva ob tednu otroka, in sicer v podporo zavodu za cerebralno paralizo Sonček.

Kljub temu, da se tokrat nismo odpravili v hribe, smo se odlično zabavali zraven pa pokazali, da smo tudi mladi planinci dobrodelni. J

 

Nekaj utrinkov pa v galeriji.

 

Barbara Fidler, mentorica mladinske skupine

 

Stran 3 od 7

Na vrh

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke

  
EU Cookie Directive plugin by www.channeldigital.co.uk