Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo KOROSICA5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za izgradnjo novega planinskega doma na Korošici, ki je pogorel Oktobra 2017.
Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, A1, T-2 in Telemacha.
Pravila in pogoje za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija si lahko ogledate tukaj: posta.amis.pdf

Mladinci

V soboto 25. 11. smo se z mladinci planinskega društva Celje- Matica odpravili na dvodnevni pohod čez Pohorje. Pot bi naj začeli v Mariboru, končali pa v Slovenj Gradcu.

Ob 5:15 smo se dobili na železniški postaji Celje, od koder smo se z vlakom odpeljali proti Mariboru. Naš pohod se je začel s prihodom na postajo v Mariboru, od tam pa smo odšli čez mesto proti vznožju Mariborskega Pohorja. Vreme ni bilo najlepše, saj smo bili večino časa našega vzpona v megli. Pri zgornji postaji žičnice smo imeli pavzo za malico, nato pa smo krenili proti koči na Arehu. Šli smo mimo razglednega stolpa in se povzpeli še na vrh. Nekaj slik kasneje smo nadaljevali našo pot in po dobri uri hoje prišli do koče na Arehu, kjer smo se malo ustavili. Čakala nas je še dolga pot do koče na Pesku, zato se na Arehu nismo predolgo mudili. Pot ni bila pretirano zahtevna - večinoma smo hodili po ravnem, vendar je bila dolga. Nekaj ur in iskanj markacij kasneje , ko je sonce začelo že zahajati smo bili že blizu koče na Pesku. Tja smo prispeli približno ob šestih. Vsak je pojedel svojo večerjo potem pa smo se utrujeni počasi odpravili spat, saj smo imeli naslednji dan še veliko za prehoditi.

Naspani in polni energije smo se odpravili proti Ribniškemu vrhu in Ribniški koči. Šli smo tudi mimo Lovrenških jezer, si jih z razglednega stolpa malo ogledali in jih poslikali. Imeli smo lepo vreme, vendar pa sonce se je vseeno vsake toliko časa skrilo med oblake.  Med čakanjem na ostale planince v skupini smo imeli tudi čas za kepanje. Na Ribniški koči smo se odločili kam bomo nadaljevali pot in se najedli. Pot nas je vodila na Kope do koder smo hodili skozi prelepe gozdove Pohorja. Kot prvi dan tudi drugi dan pot ni bila zahtevna v smislu premagovanja veliko nadmorske višine, vendar je bila dolga kot prvi dan. Ustavili smo se pred kočo na smučišču Kope, ker je bila zaprta. Kratkočasila sta nas dva mačka. Odločili smo se da zaradi manjše poškodbe dveh naših planincev ne bomo nadaljevali na vrh hriba, ampak se bomo od tukaj odpravili proti Mislinji. Imeli smo dober tempo tako zdaj kot na celem izletu poprej. Po približno dve-urnem spustu nas je v majhni vasici Dovže čakal prevoz v Celje, kjer smo pred železniško postajo končali naše dvo-dnevno sprehajanje po Pohorju.

Jaka Kovše

Fotogalerija!

 

V nedeljo 5.10.2014  se je nekaj mladincev pridružilo dobrodelnemu dogodku Vsi za enega, eden za vse, ki je potekal v City centru Celje. Skupaj s še drugimi društvi, klubi ter glasbeniki smo sklenili krog prijateljstva ob tednu otroka, in sicer v podporo zavodu za cerebralno paralizo Sonček.

Kljub temu, da se tokrat nismo odpravili v hribe, smo se odlično zabavali zraven pa pokazali, da smo tudi mladi planinci dobrodelni. J

 

Nekaj utrinkov pa v galeriji.

 

Barbara Fidler, mentorica mladinske skupine

 

Sobota, 10. maj 2014

Klemenča Jama, Strelovec, Okrešelj

V soboto, 10. maja 2014, smo se ob 6.30 uri zbrali pred Zlatorogom, da bi se odpravili na dvodnevni izlet v neznano. Ko smo se z manjšo zamudo odpeljali, so kmalu na dan prišle »skrajno tajne informacije«, da odhajamo v vedno čudovito Logarsko dolino. Najprej smo se ustavili pri Domu planincev, in se odpravili proti Klemenči Jami.

Pot je zaradi obilice smeha minila hitro in na naši prvi postojanki smo si vzeli čas za malico. Izlet smo nadaljevali proti Strelovcu, mimo stoletnega macesna, kmalu pa smo prišli do snežišča. Spremljala nas je psička Benča in nam kazala pot. Malce razočarani smo ugotovili, da vrha ne bomo dosegli, saj je bil teren zaradi snega prenevaren. Vrnitev je spremljalo veliko padcev in zdrsov po snegu, vendar smo se varno vrnili v dolino.

Odpeljali smo se pod slap Rinko, si oprtali nahrbtnike in vzeli pod noge še zadnji košček poti. Po slabi uri hoje smo dosegli naš končni cilj tega dneva – Dom na Okrešlju. Po okusni večerji smo se še malo družili, nato pa izmučeni popadali v postelje.

 

Nedelja, 11. maj 2014

Okrešelj, Erjavčeva jama, Celje

Zjutraj smo se eni bolj, drugi manj spočiti, prebudili v megleno jutro. V koči na Okrešlju, kjer smo se nastanili prejšnji dan okoli sedme ure zvečer, smo najprej pospravili ležišča, potem pa se odpravili na zajtrk, ki nam ga je pripravilo prijazno osebje koče.

Po zajtrku smo preverili, če je v nahrbtnikih vse potrebno za pohod in se želeli odpraviti novim višavam naproti.  Naenkrat nas je presenetil dež, ki nam je onemogočil ta podvig. Vodstvo izleta je sklenilo da je bolje, če se odpravimo nazaj v Logarsko dolino.

Pot iz Okrešlja proti dolini nas je kot prejšnji dan vodila mimo izvira reke Savinje, slapa Rinke in Orlovega gnezda.  Kmalu smo prispeli do mesta, kjer smo prejšnji dan pustili avtomobila in tam poskrbeli še za nekaj skupinskih fotografij z novimi majicami naše skupine. J Kasneje smo se odpeljali  iz krajinskega parka in se odpravili proti izhodu Logarske doline.

Podali smo se na manjši pohod, katerega pot nas je peljala v strm hrib, mimo manjše jame, ki je bila kljub svoji majhnosti fascinantna. Nazaj dol smo šli mimo mnogih, zaradi žledu podrtih dreves, ki so nam bili manjša ovira, a smo jo, kot izkušeni planinci, z lahkoto premagali. Spustili smo se do parkirišča in nekaj  planincev se nas je odločilo za kopanje v reki Savinji, katere temperatura je bila letnemu času primerna.  Ko smo prestali »osvežilno« kopanje, smo se hitro posušili, oblekli in se spravili na hrano, ki nam je ostala v nahrbtnikih. Ko smo se pogreli in najedli smo se vsi prijetno utrujeni in dobre volje odpeljali proti Celju, kjer se je pred Zlatorogom končal naš dvodnevni izlet.  J

  

Blažka Klarič in Hana Podjed 

Obvezno poglejte tudi slike ! J

 

 

V soboto, 22.3 smo z mladinci izvedli nov izlet. Skupinica je bila sicer mala, vendar je bil izlet zato veliko bolj zanimiv in zabaven. Ob 6. uri zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Celju, dvajset minut kasneje pa smo že sedli na vlak za Zidani Most. Tam smo prestopili na drug vlak in se odpeljali do Brega, naše končne postaje. Zatopljeni v klepet smo se odpravili proti Lisci.

Pot se je vseskozi rahlo vzpenjala, vodila pa nas je skozi majhno naselje Razbor, skozi gozd in mimo cerkve Sv. Jošta in že smo bili na koči. Čas nam je zaradi obilice smeha in »čveka« zelo hitro minil. Tudi vreme pa nam je bilo takrat še naklonjeno.

Na koči smo popili čaj, nekaj malega pomalicali in se nato še posladkali. Čez nekaj časa smo naredili še skupinsko sliko na vrhu Lisce in se nato odpravili proti cerkvi Sv. Lovrenca. Pot je bila zelo lepa, čez gozd ter čez dolg travnik, ta pa se je rahlo povzpel proti cerkvi. Naredili smo krajšo pavzo, ampak vodnik Götz nas je hitro odpeljal naprej po poti na Veliko Kozje. Vreme se je tukaj že pokvarilo, postalo je oblačno in pihal je kar močan veter. Seveda pa nas to ni zmotilo. Pot do zadnjega klanca ni bila težka, nato pa se je kar močno povzpela proti vrhu. Med tisto krajšo pavzo na vrhu pa je prvič začelo škropiti ampak ni trajalo dolgo. Mi, še kar do ušes nasmejani, smo se odpravili navzdol proti Gašperjevi koči. Pot do koče je bila strma in, zaradi velike količine listja na tleh, tudi zelo spolzka. Pri koči smo spet naredili malo daljšo pavzo. Sedli smo zunaj za mize, saj je bila koča zaprta in pojedli še preostanek malice.

Ko smo pojedli, smo odšli še na zadnji del poti. Ta je šla večino časa po cesti. Malo čez tretjo uro popoldan smo prispeli v Zidani Most. Ker smo vlak imeli šele ob štirih, smo si na železniški postaji privoščili zasluženo hladno pijačo. Nato smo sedli na vlak in se odpeljali nazaj proti Celju.

Torej mladinci smo doživeli še en čudovit izlet. Mislim da je bil to eden boljših izletov in vem, da bi se vsi prisotni strinjali z mano! J

Aljaž Majer

 

Pa še nekaj utrinkov!

 

V soboto, 15.2.2014 smo se  mladinci PD Matica Celje ob 10 uri zbrali pred OŠ Lava v Celju. Na šoli imajo prostore urejene za plezanje, ki so opremljeni z umetnimi plezalnimi stenami, katere smo obiskali. Zaradi slabih vremenskih razmer in napovedi, smo prvotno mišljeni izlet na Kriško goro spremenili v športno dopoldansko druženje s pridihom adrenalina. Nekaj časa smo si podajali nogometno žogo in se na igrišču malo razmigali, ampak zaradi močnega vetra izvajanje česa drugega (npr. badmintona..) ni prišlo v poštev. Domov smo začeli odhajati okoli 12.-13. ure.

 

Meni se zdi, da smo vsi uživali, tudi za hrano in pijačo smo poskrbeli, tako da nam nič ni manjkalo. Bilo je lepo preživeto sobotno dopoldne, vredno ponovitve!  J

Luka Pestivšek

--> Galerija

 

Stran 4 od 7

Na vrh

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke

  
EU Cookie Directive plugin by www.channeldigital.co.uk