Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo KOROSICA5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za izgradnjo novega planinskega doma na Korošici, ki je pogorel Oktobra 2017.
Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, A1, T-2 in Telemacha.
Pravila in pogoje za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija si lahko ogledate tukaj: posta.amis.pdf

Mladinci

V soboto 16.3.2013 smo se mladici PD Matica zbrali ob 7.00 na parkirišču železniške postaje. Od tam smo se odpeljali z kombijem do doline pod Peco. Od tu naprej smo pot nadaljevali peš, najprej po makadamski cesti, nato pa smo hodili po gozdu. Vsi smo se hitro ogreli, saj nas je grel sonček in smo hodili po snegu, ki ga ni bilo malo. Po dobrih dveh urah hoje smo prišli do prve koče, kjer smo si malo odpočili, popili čaj in pomalicali. Pot smo nadaljevali dobro uro in prišli do koče na Peci. Imeli smo čas, da malo zadihamo, nato pa smo se še povzpeli na zadnji vzpon. Pot je bila težka, ker se je sneg velikokrat udrl in smo porabili zaradi tega veliko energije. Na vrh smo prišli približno ob 14.30 in si ogledovali razgled, ki je bil prekrasen, ker ni bilo megle. Kmalu smo se odpravili v dolino, kjer smo opazili,da se že malo mrači. Okoli 18.30 smo se z kombijem odpravili proti Celju, kjer so nas počakali starši in nas odpeljali domov.

Mladici smo tako preživeli še en lep dan v gorah!

Špela Kračun

Sicer je minilo že nekaj časa  od našega zadnjega izleta, pa vendar, bolje pozno kot nikoli!

V soboto 15.12. smo mladinci odpravili na naš drugi zimski dvodnevni izlet, in sicer na Mariborsko Pohorje.  Odločili smo se da nekoliko »prišparamo«, zato smo se odpravili do Maribora z vlakom, do Spodnjih Radvanj, začetne točke slovenske planinske poti pa kar z mestnim avtobusom.  Naš cilj na Pohorju je bil dom Pajk, da pa ne bi gazili po smučišču smo se odločili, da bomo raje prehodili del Transverzale.

Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj smo se vzpenjali v rahlem pršu, smo z nasmehi na obrazih prispeli do našega cilja. Z veseljem smo se preoblekli iz mokrih oblačil ter se lotili malice.  Čeprav tura ni bila zelo zahtevna smo potrebovali kar nekaj časa da smo si odpočili. Tik pred zgodnjo večerjo pa smo se tisti, najbolj veseli snega,  odločili za kepanje, ki se je spremenilo v pravo vojno. Verjetno ni treba dodati, da smo jo izgubile punce, vendar naj omenim, da je bila fantom v veliko pomoč številčna premoč. J S še vedno preveč energije smo se odločili, da pred domom pustimo svoj pečat, zato smo naredili ogromnega snežaka. Verjetno enega izmed bolj nenavadnih. Vse te norije na snegu so nas popolnoma utrudile in zlakotnile, zato smo se brž odpravili na odlično večerjo, po večerji pa smo si vzeli čas za analizo izleta, ki smo jo zaključili s kratko predstavitvijo opreme za hojo po snegu. Letos se nismo odločili za nočni pohod, zato pa smo si vzeli čas za mirno druženje v domu.

Naslednji dan nas je, kot vedno čakala budnica ob kruti uri. Ko smo zlezli iz toplih ter udobnih postelj smo se odpravili na zajtrk, nato pa jo mahnili proti Arehu, kjer smo se odločili, da bomo dan posvetili sankanju. Kot največji otroci smo se spuščali po hribu, vmes pa smo si skuhali še čaj iz snega. Ker smo bili že nekoliko premraženi smo se okoli dvanajste ure odločili, da jo mahnemo nazaj na dom  Pajk, pojemo malico ter se počasi poslovimo od Pohorja. Na poti proti Mariboru sta nam naša vodnika prikazala še tehniko hoje s cepinom.  V Maribor smo se vrnili po isti poti ter lovili vlak za Celje. Okoli šeste ure popoldan smo prispeli domov, veseli, da smo še en prelep vikend preživeli skupaj!

Barbara Fidler, mentorica mladinske skupine

V soboto, 24. novembra 2012, smo se mladinci PD Matica Celje "končno" odpravili na prvi letošnji pohod, in sicer na Olševo. S kombijem in avtom smo se ob 7h iz Celja odpravili proti zgornji Savinjski dolini, ki je bila precej meglena. Peljali smo se po solčavski panoramski cesti, ki nas je dvignila nad oblake, vse do Sv. Duha in pokazala čudovit razgled na Matkov kot, Logarsko dolino in na celotne Savinjske Alpe.

Naš pohod smo začeli pri turistični kmetiji Rogar. Začeli smo se počasi vzpenjati preko meje z Avstrijo v smeri treh velikih oken na severovzhodni steni Olševe. Z njih je bil čudovit razgled na avstrijsko stran popolnoma prekrito z nizko oblačnostjo. Nato smo pot, s čeladami na glavi, nadaljevali proti avstrijskemu vrhu - Obel kamen. Pot do vrha je bila precej strma a smo jo z vztrajnostjo in previdnostjo z lahkoto premagovali. Okoli 11h smo prišli na vrh od koder nas je očaral razgled na vse smeri. Odlično se je videl tudi slovenski očak - Triglav. Na hitro smo pojedli nato pa se odpravili v smeri proti Potočki Zijalki. Tam smo si vzeli malo večji počitek in pojedli  kar smo še imeli v nahrbtniku. Po previdnem sestopu smo bili okoli 1h nazaj pri Sv. Duhu, kjer smo si privoščili zadnji pogled na našo lepo naravo. Nato pa smo se počasi odpravili preko Macesnikovega plazu nazaj v dolino. V Celje smo se vrnili okoli 15.30.

In tako smo mladinci se enkrat izkoristili lep sončen dan v naših prelepih gorah.

Marko Kočevar

V soboto 26. 6.2012 so MladiSmo in KŠOC organizirali največji žur za dijake in študente na Celjskem, s popoldanskim programom katerega smo se udeležili tudi mladinci PD Celje Matica. Celjski mladini smo se predstavili na stojnici in jim prikazali delovanje skupine in našega planinskega društva. Predstavili smo se s plakati, na katere smo prilepili slike dosedanjih pohodov  ter vtise naših mladincev. Obiskovalci stojnice so si lahko ogledali osnovno opremo planinca, prebrali zloženke o planinstvu ter prispevke iz prejšnjih izdaj Kvedrovčka. Upava, da smo s to predstavitvijo pridobili nekaj novih članov, utrinke dogajanja stojnice pa si lahko ogledate na spletni strani društva.

Lep planinski pozdrav,

Vodji mladinske skupine Ana Langeršek in Barbara Fidler

V okviru Planinskega društva Celje Matica, smo se v soboto, 10. marca odpravili na pohod na Kum, ki velja za Zasavski Triglav. Pot naj bi začeli v Zidanem Mostu, do koder naj bi se peljali z vlakom, po osvojenem vrhu pa naj bi se v dolino spustili po poti proti Trbovljam.

Zbrali smo se ob šesti uri zjutraj ter se z vlakom odpeljali do železniške postaje v Zidanem Mostu. Najprej smo morali prečkati reko Savo in to na precej neobičajen način. Preko Save namreč ni vodil most, vendar smo se čez njo odpeljali v nekakšnem zabojniku, ustvarjenem za dva planinca, na vsaki strani brega pa je stalo škripcu podobno kolo, s katerim smo se privlekli na breg. Ko smo prišli čez reko, smo se postopoma vzpenjali po Škratovi dolini, ki je vodila do vasi Ključevice, od koder smo že videli oddajnik na vrhu. Vmes smo še pomalicali in na koncu krenili proti samemu vrhu.

Vrh smo osvojili približno ob enajsti uri, se v koči pogreli in nekaj pojedli, sledil pa je še krst planincev, ki še niso osvojili tega vrha. Razgled na vrhu je bil prečudovit, saj se je odpiral pogled na številne okoljske gore in hribovja. Sklenili smo, da se vrnemo z zgodnejšim vlakom, kot smo pričakovali, saj smo povratek načrtovali šele pozno popoldne. Odločili smo se, da se odpeljemo z vlakom ki pelje ob pol treh do Celja. Izlet smo dokumentirali s skupno fotografijo in se podali proti dolini.

Pot je bila ponekod še pokrita s snegom in z ledom, zato smo se spuščali z malo zmernejšim tempom. Pot je vodila skozi Čebulno(?) dolino, kjer je bila pot položna, vila pa se je med samotnimi kmetijami.

Ko smo prišli nekje do polovice spusta, smo že lahko ugledali železniške tirnice ter dolino pod nami. Spuščali smo se kakšni dve uri in naposled le sestopili v dolino reke Save, ki teče mimo Trbovelj. Na postaji smo še malo posedeli in počakali na vlak, nato pa se polni doživetij in vtisov vrnili nazaj v Celje.

Pohod je bil lep in zabaven, spremljalo pa ga je čudovito sončno vreme.

Tajda Potočnik

Stran 6 od 7

Na vrh

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke

  
EU Cookie Directive plugin by www.channeldigital.co.uk