Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo KOROSICA5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za izgradnjo novega planinskega doma na Korošici, ki je pogorel Oktobra 2017.
Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, A1, T-2 in Telemacha.
Pravila in pogoje za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija si lahko ogledate tukaj: posta.amis.pdf

V soboto, 3. 8. 2013 se je začel tisti težko pričakovan teden počitnic, ki je vedno nekaj posebnega. Enainštirideset otrok iz različnih celjskih šol, se je v spremstvu vodnikov, mentorjev, spremljevalcev, kuharja in medicinske sestre podalo na planinski tabor v Dovje. Tabor je postavljen na prekrasnem prostoru nad vasico Dovje kjer postreže  s čudovitim pogledom na najvišjo slovensko goro, ter druge veličastne gore okoli nje.

Ob prekrasnem vremenu in z razposajenimi otroci, ki so komaj čakali, da si uredijo svoja ležišča v enem izmed šotorov namenjenim za spanje, je bil prostor še imenitnejši. Prva prijateljstva in poznanstva so se začela tkati že takoj po odhodu iz Celja in so se pletla vse do zadnjega dne, ko smo se vrnili nazaj domov.

Navdušeni otroci so si takoj po prihodu v tabor uredili ležišča, v popoldanskem času pa so se odpravili na ogled vasi Dovje in spomenika Jakoba Aljaža. Vse prekmalu je tabor zajela tema, a naš dan se še ni končal. Ob tabornem ognju, ki smo ga pripravili čez dan, smo začeli z igro skriti prijatelj, ki je trajala cel teden in nad katero so otroci navdušeni. 

V tednu, ki je sledil smo si čas popestril z različnimi dejavnostmi. Najpomembnejši so bili seveda pohodi, ki smo se jih udeležili. Tako so se vsi otroci v nedeljo odpravili na zahteven celodnevni pohod do Vrtaške planine. V ponedeljek nas je  čakal nekoliko lažji pohod do slapa Peričnik, v petek smo vsi že nekoliko utrujeni osvojili še Dovško Rožʹco. Torek in sredo so planinci preživeli ločeno. Petnajst bolj izkušenih se je odpravilo na dvodnevni pohod na Triglav. Pohod je bil  imeniten, vseskozi nas je spremljalo lepo vreme, tako da je bil prihod na vrh Triglava res veličasten, razgleda pa se ne more opisati z besedami. Ob vrnitvi v dolino so nas vse izmučene s topim pozdravom pričakali naši mlajši planinci. Ti so za nas »triglavčke« pripravili ogromen transparent in pesem, s katero so nam izrekli čestitke. V teh dveh dneh tudi mlajši planinci niso počivali. V torek so obiskali Kekčevo deželo, v sredo so po brezpotju osvojili še Črno goro.

V času, ko na programu ni bilo pohoda ali so se iz njega že vrnili, smo si prosti čas krajšali z različnimi aktivnostmi. Tako smo se v ponedeljek po pohodu do slapa Peričnik odpravili še v Slovenski planinski muzej, kjer smo spoznali zgodovino planinstva v Sloveniji. Otroci so v muzeju zelo uživali, saj je prenovljen muzej opremljen s številno interaktivno vsebino, ki je otroke res pritegnila.

Ostali čas v tabor smo si popestrili s številnimi športnimi aktivnostmi in drugimi ustvarjalnimi delavnicami. V torek so bile za otroke, ki niso odšli na Triglav, organizirane vodne igre, ki so se na koncu prevesile v vsesplošno polivanje z vodo, o katerem so otroci sanjali že od prvega dne. Vsi pa smo nestrpno pričakovali četrtek. Menim, da je to res najbolj pričakovan dan v taboru. Takrat smo se namreč odpravili na bazen na Jesenice. Otroci so takoj po prihodu navdušeno poskakali v vodo in v njej uživali vse do popoldneva. Najpogumnejši so lahko preizkusili tudi skakalnico in v vodo skočili s 2,5 ali 5 metrov. Dopoldan se je kmalu prevesi v popoldan, ko smo se odpravili nazaj v tabor in tam nadaljevali zabavo. Za otroke smo organizirali tekmovanje v štafetnih igrah, ki smo ga poimenovali »taborjada«. Petkovo popoldne sta popestrila svečana zaprisega vseh planincev in krst tistih, ki so tabor obiskali prvič. Novi planinci so ob krstu dobili tudi svoje planinsko ime.

Vsak večer smo prižgali taborni ogenj, ki so ga vestno pripravili starejši otroci s pomočjo enega izmed vodnikov. Ob ognju so nato vsak dan potekale različne aktivnosti in družabne igre. Prepevali smo pesmi in se veselili. Zadnji večer so najbolj pogumni svoja prijateljstva zapečatili tudi s planinsko poroko. To je prav posebna poroka, ob kateri se planinca zavežeta k prijateljstvu, ki traja vsaj eno leto. Ob obilici smeha in dobre volje smo ta dan zaključili igro skritega prijatelja in se svojim prijateljem zahvalili za pozornosti, s katerimi so nas obdarovali ves teden.

Tako se je zaključil še zadnji skupni večer ob tabornem ognju. Prišla je sobota in z njo tudi zadnji dan našega druženja. Po telovadbi in zajtrku, smo se odpravili v šotore, kjer smo pospravili svoja ležišča, stvari zložili v potovalke in očistili celoten taborni prostor. Otroci so si za spomin podpisovali majice in si izmenjali telefonske številke, da bodo lahko ostali v stiku vse do naslednjega poletja, ko se zopet dobijo v planinskem taboru.

Teden je bil prekrasen, vseskozi nas je spremljalo lepo vreme in čudovito razpoloženje vseh prisotnih. Domov smo se vrnili brez večjih poškodb, le tu in tam je naša medicinska sestra oskrbela kakšen žulj. Vsi srečni, polni vtisov preteklega tedna in s številnimi novimi prijatelji, smo takoj po prihodu avtobusa nazaj v Celje, popadali v objeme svojih najbližjih.

 

Ana Marija Langeršek, pedagoški vodja tabora

 

 

Na vrh

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke

  
EU Cookie Directive plugin by www.channeldigital.co.uk